Področje vsakdanjega življenja

 

Področje vsakdanjega življenja, ki je temelj montessori pedagogike delimo na:

1. skrb za osebo (oblačenje, slačenja…),

2. skrb za okolje (pranje, skrb za živali, rože, priprava malice…),

3. osnovni gibi in vaje ravnotežja,

4. učenje vljudnosti in spoštovanja.

Skozi dejavnosti vsakdanjega življenja otrok postaja bolj samozavesten, samostojen in neodvisen. S tem pridobiva občutek varnosti, zaupa sam vase in pridobiva lastno vrednost. Dejavnost je neposredna povezava med domačim okoljem in okoljem vrtca. Otroci zadovoljijo potrebo po imitaciji odraslih, zato jim ta opravila tudi oblikujejo osebnost. Dejavnosti so enostavne, jasne in imajo konkreten cilj. Del tega področja je tudi skrb za osebo, ki se deli na osebno higieno, oblačenje in slačenje ter vsa dela, ki so potrebna, da skrbimo za svoja oblačila. To je npr. loščenje čevljev, likanje, pranje perila, šivanje itd. Večkrat dnevno smo deležni komentarjev zadovoljnih otrok: “Tako, pa je opravljeno,…..tako, pa je čisto….!”

Otroci imajo izjemen čut za skrb za svoje okolje, živali, rastline…Dejavnosti pomagajo otroku razvijati koncentracijo, omogočajo, da otrok izvede vrsto zaporednih korakov (posredna priprava na matematiko). Njegova dejanja s pomočjo ponavlja…nja postanejo bolj natančna in urejena. Otrok postaja samozavestnejši in pridobiva ljubezen do dela, ko naredi sam. Razlika med delom odraslega in delom otroka je v tem, da odrasli delamo zato, da je naše okolje čim bolj popolno, otrok pa zato, da on sam postaja čim bolj popoln.

V predšolskem obdobju so otroci v občutljivem obdobju za gibanje. Glede na Montessori pristop in sedanje raziskave je gibanje bistvenega pomena za intelektualni razvoj. Otrok s pomočjo gibanja bolje razume sebe in okolico. Gibanje je vključ…eno v vsaki dejavnosti – otroci prenašajo težje stvari (vrč vode), razvijajo fino motoriko (prenos s pinceto ipd. – priprava na pisanje), ključnega pomena so dejavnosti, ki jih otroci vsakodnevno razvijajo na črti. S tem razvijajo grobo motoriko, fino motoriko, razvijajo veščine poslušanja, ravnotežja, koordinacije, zavedanja telesa in pridobivajo smisel notranje discipline.
Preko vseh dejavnosti ne smemo pozabiti, da se otroci učijo tudi VLJUDNOSTI IN SPOŠTOVANJA do sebe, drugi…h in okolja. Kako delajo in se igrajo z drugimi v mirnem duhu je osnovna življenjska spretnost. Učijo se osnovnih družbenih navad– npr. kako pozdravimo, ponudimo pomoč, se zahvalimo, prekinemo nekoga, kako pokažemo hvaležnost, se opravičimo, kako rešujemo nesoglasja in nesporazume.