MONTESSORI

Montessori pedogogika je svetovno priznana pedagoška zasnova z dolgo tradicijo. Najbolj razširjena je v državah EU (Italija, Nizozemska, Veliki Britanija, Švedska, Švica, Nemčija) in v ZDA – v vrtcih in osnovnih šolah.

Montessori sistem izobraževanja se konceptualno razlikuje od tradicionalnega izobraževalnega sistema in vsebuje edinstven pristop k otroku in njegovimi potrebami.

MARIA MONTESSORI

Maria Montessori (1870 – 1952) je bila prva ženska zdravnica v Italiji. Ob tem je študirala tudi psihologijo, filozofijo in antropologijo. Na prelomu stoletja je bil to velik uspeh. Dr Montessori je razvila svojo metodo s pomočjo empiričnega sistema opazovanja otrok. Sodobni znanstveniki zdaj, skoraj stoletje kasneje ugotavljajo znanstvena dejstva, ki potrjujejo njene ugotovitve. Knjige, ki jih je napisala in materiali katere je izdelala ter njena spoznanja so pomembno vplivali na razvoj pedagogike v svetu.

vzg_otr_okolje

V montessori pedagogiki, se prepletajo tri stvari:

1. OTROK
2. VZGOJITELJ
3. OKOLJE

Maria Montessori je poudarjala, da mora OTROK razvijati celotno osebnost in ne le razum. Na podlagi razvojnih značilnostih otroka, VZGOJITELJ pripravi zanj pripravljeno OKOLJE in mu s tem omogoča zdrav in celosten razvoj.

otrok

ZNAČILNOSTI OTROKA

Značilnost otroka, ki ga je imenovala Maria Montessori je POLARIZACIJA. Polarizacija je proces, ki ga otrok doseže s pozornim in skoncentriranim delom, dokler ni sam v sebi potešen. Delo jih spodbuja k samostojnosti in pomaga oblikovati njihove osebnosti. Po opravilu je otrok zadovoljen, umirjen, vesel … NORMALIZIRAN, kot ga imenuje Maria Montessori.

SRKAJOČI UM – Maria Montessori je dejala, da otrok okolje in dejavnosti okoli sebe vsrkava kot goba, zato ga je imenovala srkajoči um. Otrok vsrkava vase okolico in srkajoči um je nezavedno duševno stanje, ki ga vodi občutljivo obdobje (notranja občutljivost otroka).

OBČUTLJIVA OBDOBJA – občutljivo obdobje pri otroku je čas, ko je posebno dovzeten in občutljiv da razvije določeno sposobnost (npr. pisanje, branje…). V tem času lahko to sposobnost doseže z lahkoto, kasneje ta sposobnost izgine. Zato je naloga vzgojitelja, da ta obdobja prepozna in pripravi primerno okolje za otroka.

vzg

NALOGA VZGOJITELJA

Naloga montessori pedagoga je, da skrbno PRIPRAVI OKOLJE, usmerja dejavnost, spodbuja otroka, vendar pa je na koncu otrok tisti, ki se uči in s pomočjo materiala vztraja v določeni dejavnosti.

V okolju vzgojitelj SPODBUJA SVOBODO, SPOŠTOVANJE IN ODGOVORNOST.

Ko vlada koncentracija v razredu, je vzgojitelj zelo pazljiv, da se ne vmeša. Otroku se trudi pomagati, da deluje, uporablja voljo in misli sam zase. Spoštuje otrokovo delo (igro) in ga pri tem ne moti (v današnjem tempu življenja je otroška igra prepogosto prekinjena, okrnjena, kar posledično vodi v številne vedenjske in učne težave).

Vzgojitelj se zaveda, da kadar SLUŽI OTROKU, služi življenju.

okolje

PRIPRAVLJENO OKOLJE

Otroci imajo v montessori okolju na voljo pripravljene materiale iz področja vsakdanjega življenja, zaznavanja, jezika, matematike, znanosti, umetnosti, glasbe…

Materiali so popolni, čisti in dovršeni in postavljeni na police, kjer imajo stalno mesto in so na višini otrok, kar spodbuja da jih otrok sam pospravi in je tako pripravljen za naslednjega otroka. Tako otroku zagotavljamo RED.

Otroci imajo skozi dan na voljo, da posežejo po poljubnih materialih, kar pomeni, da si SVOBODNO izbirajo dejavnosti.

Značilnost pripravljenega okolja je tudi REALEN SVET (pomivalno korito…) in LEPOTA okolja.

Vsi materiali so pripravljeni estetsko, barvno usklajeni, dovršeni in premišljeni. Materiali se ne podvajajo, kar otrokom omogoča SOCIALNO INTERAKCIJO, učenje sodelovanja, dogovarjanja. Otroci si pogosto želijo delati z materialom, ki ga uporablja njegov prijatelj. To jim omogoča, da postanejo strpnejši, se naučijo počakati, naučijo se odpovedovanja, potrpežljivosti…